(jesensko srečanje s starši)
Zgodba gre nekako takole…nekega dne se nam je v jutranjem krogu v skupini Beli pojavila Veverica. Bila je zelo žalostna. Otroci so seveda želeli vedeti zakaj je temu tako. Ali te kaj boli? Si padla iz drevesa? Nimaš dovolj hrane za zimo? Nimaš lešnikov? Vse to so veverico vprašali, a nič od tega ni bil vzrok njene žalosti. Nato pa nam je zaupala, da je izgubila svojega prijatelja Starega mačka in ga nikakor ne najde.
S pomočnikom sva prišla na idejo, da bi Veverici pomagali poiskati njenega prijatelja. Tako smo se nekega jesenskega popoldneva dobili v naši skupini. Otroci in starši. Ker je bilo zunaj že temno smo si naprej naredili lučke iz kozarcev za vlaganje. Lučke smo kaširali s servietno tehniko ter jim naredili posebne ročaje iz vrvice. Ko so bile lučke nared, pa smo se opravili na pot iskanja Starega mačka. Naj ob tem omenim, da se nam je Stari maček ves čas od nekje oglašal. Pot nas je vodila od vrtca ob reki Hubelj. Pregledali smo vsa drevesa, grme, manjše zidke, a neuspešno. Nato pa smo se spomnili, da smo mačka med izdelovanjem lučk slišali. Tako smo pred knjižnico zavili nazaj na naše vrtčevsko igrišče. In tam na drevesu je osvetljen čakal Stari maček. Otroci so bili zelo ponosni, da so lahko Veverici našli njenega prijatelja. Skupaj smo se poveselili, Veverica pa je otroke za njihov trud tudi nagradila. Od takrat naprej sta Veverica in Stari maček del naše skupine. Pomagata nam pri gibanju, različnih miselnih igricah, pripovedujeta nam zanimive zgodbe. Tudi otroci imajo veliko domišljije, zato so naši dnevi res zelo zabavni in zanimivi.
Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalila vsem staršem otrok skupine Beli za dobro voljo, prijetno energijo ter pripravljenost na sodelovanje. Predvsem pa bi izpostavila zaupanje do najinega dela z njihovimi otroki, kar nama največ pomeni.
Otroci skupine Beli ter vzgojitelja Suzana Krapež in Grega Kravos
Nedavni komentarji