Prav vsi si po dolgotrajnem koronskem času želimo sproščenih, brezskrbnih pomladnih dni. Vendar se nas v teh dneh že samo bežno spremljanje novic o dogajanju v svetu in v Ukrajini vseh dotakne. Tudi naših najmlajših, ki so zelo dovzetni za dogajanje, vznemirjenje, napetost, ki jo čutijo med odraslimi.
Otroci so dandanes ob poplavi informacij hitro lahko soočeni s fotografijami, posnetki, izjavami drugih otrok in vse to je zanje lahko zelo stresno, saj si sami takih informacij ne znajo pravilno razlagati. Vsi vemo, kako se v predšolskem obdobju še tesno prepletata domišljija in stvarnost in tako lahko postanejo otrokove predstave še bolj temačne in jih lahko zares močno prestrašijo.
Zato je izredno pomembno, da se vsi odrasli, ki smo v stiku z otroki, primerno odzovemo. Ne bomo jih zaščitili s tem, da ne bomo reagirali na njihova vprašanja, misli, izjave … Nekaterih otrok pogovor o tem lahko sploh ne zanima, druge lahko tematika zelo privlači, nekateri so lahko le zaskrbljeni, mogoče zmedeni. Informacije o vojni bodo lahko do njih prišle na različne načine. Otrok mora dobiti občutek, da te misli vedno lahko ubesedi, da ga bomo poslušali in mu zagotovili varno, mirno okolje. Ne smemo pozabiti potrditi njihovih občutkov in skušati razumeti, kaj jih skrbi. Obenem jih seznanimo, da se ljudje po svetu trudijo, da bi se vojna končala. Naša naloga je tudi, da širimo sočutje do otrok, družin.
Otroci imajo pravico vedeti, kaj se dogaja v svetu, odrasli pa moramo poskrbeti, da jih obvarujemo pred stisko. V kolikor opazite, da otrok govori, sprašuje o razmerah, je priporočljivo, da se prepričate, kaj o tem ve in kako se počuti. Pri pogovoru uporabljajte jezik, ki ga otrok razume. Bodite v njegovi bližini, objemite ga. Kako se bodo dogodki odvijali in kaj sledi, tudi odrasli ne vemo, zato otrokom lahko priznate svojo zaskrbljenost, obenem pa se oprete na pozitivna zgodovinska dejstva, da po vsaki vojni pride tudi stanje miru. Z otrokom lahko pripravite, izdelate simbol miru ali kaj podobnega, kar bo otroku dalo občutek, da lahko pomaga in da lahko vsakdo, ne glede na starost, izkaže željo po miru in brezskrbnem otroštvu.
Seveda smo v tem času lahko tudi mi odrasli zelo zaskrbljeni, nemirni, napeti. Potrudimo se, da se o vojni ne pogovarjamo v prisotnosti otrok. Poskusimo jih čim bolj zaščititi pred medijskimi vsebinami in nazornimi prikazi z vojnih območij. O svojih morebitnih strahovih, stiskah se pogovorimo z odraslimi in si med seboj ponudimo pomoč, tolažbo. Bodimo drug drugemu močna podpora. Z otroki pa izkoristimo lepo vreme, preživimo čim več časa v naravi in drug z drugim.
“Mir, blaginja in prijateljstvo ljudi so tisto, kar potrebujemo za srečo” (Mark Twain).
svetovalni delavki in logopedinja
Nedavni komentarji