Samoevalvacija

Šolsko leto 2017/2018

V šolskem letu 2017/2018 zaključujemo Načrt izboljšav za triletno obdobje in sicer od š.l. 2015/16 do š.l. 2017/2018.
V akcijskem načrtu, ki smo ga sprejeli, nadaljujemo s spremljanjem in vrednotenjem dosežkov otrok ter lastnega pedagoškega dela na dveh področjih: razvijanju gibalnih sposobnosti in izboljšanju samostojnosti.
Konkretne cilje spremljanja in uvajanja izboljšav smo za obe področji opredelili glede na starostno obdobje otrok.

 

1. Prvo starostno obdobje:
Vrednotenje in izbojšave v oddelkih prvega starostnega obdodbja pri otrocih:  

  • Otrok razvija spretnost hoje po različnih površinah in v različne smeri.
  • Otrok si samostojno umije roke in obraz.

 Vrednotenje in izbojšave v oddelkih prvega starostnega obdodbja pri lastnem pedagoškem delu:  

  • Ustvarjati spodbudno okolje za razvijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti.
  • Otroka motiviramo, spodbujamo, mu damo dovolj časa in smo dosledni.

    2. Drugo starostno obdobje:

    Vrednotenje in izbojšave v oddelkih drugega starostnega obdodbja pri otrocih:

    •  Otrok razvija koordinacijo gibov (hopsanje, poskoki po eni nogi…).
    • Otrok razvija socialno čustveno samostojnost.
     

     Vrednotenje in izbojšave v oddelkih drugega starostnega obdodbja pri lastnem pedagoškem delu:  

    • Ustvarjati spodbudno okolje za razvijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti.
    • Otroka motiviramo, spodbujamo, mu damo dovolj časa in smo dosledni.
    Obenem bomo izvedli tudi Načrt izboljšav za naslednja tri leta. Z vidka dviga kakovsti lastnega dela ter izboljšav rezultatov pri otrocih, bomo poiskali tista področja, ki se bodo pokazala kot najbolj primerna, da okrepimo otrokove in svoje strokovne spretnosti in sposobnosti. Na podlagi Načrta izboljšav za obdobje 2018/2019 do 2020/2021, bomo izdelali akcijske načrt s konkretnimi cilji in nadaljevali s spremljanjem in vredsnotenjem pedagoškega dela.
     

    Šolsko leto 2016/2017
    Zaključek izobraževanja za samoevalvacijo

    V šolskem letu 2016/2017 nadaljujemo s spremljanjem svojega dela in dosežkov otrok na skupnih izbranih ciljih, ki smo jih zapisali tudi v akcijski načrt vrtca.
    Prednosti področji, kjer želimo izboljšati dosežke pri otrocih ostajata še vedno razvijanje gibalne spretnosti in izboljšanje samostojnosti. Za to šolsko leto smo pripravili dva ločena akcijska načrta za prvo in drugo starostno obdobje.
    Prvo starostno obdobje bo sledilo izboljšanju na konkretnih ciljih:

    • otrok razvija spretnosti premagovanja različnih ovir,
    • otrok si samostojno obuje, sezuje svojo obutev.

    Drugo starostno obdobje pa bo sledilo izboljšanju na sledečih konkretnih ciljih:

    • otrok razvija spretnosti z žogo,
    • otrok skrbi za lastno urejenost in potrebe.

    Obenem bodo strokovni delavci v tem šolskem letu več časa namenili tudi spremljanju svojega lastnega dela in vpliva na izboljšanje dosežkov pri doseganju posameznih ciljev pri otrocih, kar je pravzaprav bistvo procesa samoevalvacije.

    Tim za samoevalvacijo je v mesecu novembru izpeljal zadnje skupne delavnice s strokovnimi delavci. To pa ne pomeni, da smo s spremljanjem svojega dela in dosežkov otrok zaključili. Proces samoevalvacije se bo nadaljeval in izvajal na način in po korakih, s katerimi smo se seznanili in se jih učili v preteklih dveh šolskih letih.
    Na naši zadnji skupni delavnici so imeli strokovni delavci nalogo, da na ustvarjalen način  (v pesmi, skeču, risbi...) predstavijo pomen samoevalvacije tako, da bi jo razumeli tudi drugi (starši, tehnično osebje vrtca, drugi obiskovalci...). Njihove izvirne zapise v obliki plakatov si lahko ogledate tukaj: kolaž1, kolaž 2, kolaž 3.

    Šolsko leto 2015/2016
    Predstavitev področja kakovosti in prednostnih ciljev v procesu samoevalvacije

    Otroški vrtec Ajdovščina se je v š. l. 2014/2015 vključil v usposabljanje za samoevalvacijo v okviru Šole za ravnatelje. Izbrali smo tim za samoevalvacijo, ki ga sestavljajo štirje člani, tri strokovne delavke in ravnateljica. Tim je na delavnicah, ki smo jih izvedli s celotnim strokovnim kadrom, prepoznal in določil prednostna področja izboljšav, kjer se je zaznalo največ težav pri uspešnem razvoju naših otrok. 
    Za šolsko leto 2015/2016 smo izbrali dve področji (gibanje in samostojnost), na katerih smo se trudili uspešno izvajati vsebine in sistematično spremljati dosežke otrok.

    a)    Spodbujanje gibalnih sposobnosti in spretnosti pri otrocih
    Pri svojem delu opažamo, da imajo današnji predšolski otroci premalo gibalnih spodbud s strani odrasle osebe (starši, vzgojno osebje v vrtcu, stari starši…). Tempo življenja in preobremenjenost, nam ne dopuščata veliko prostega časa za preživljanje v naravi, na prostem, kar se izraža tudi pri razvoju gibalnih sposobnostih otrok (otroci kasneje shodijo, nespretni so pri hoji po neravnih terenih, zavračajo hojo oz. sprehode, imajo šibkejše motorične sposobnosti…). Prosti čas se velikokrat preživlja v nakupovalnih centrih, pred televizijo, pred računalniki. Starši svoje otroke zelo dolgo vozijo v otroških vozičkih. Zaradi pretirane skrbi za varnost otrok, se starši redko odločajo za sproščene aktivnosti v naravi (tekanje po travniku, plezanje po drevesih…), raje otroke vključujejo v popoldanske vodene dejavnosti (cici telovadba, zumba za otroke, balet…). S tem so otroci prikrajšani za bogate izkušnje in razvoj lastnih spretnosti in iznajdljivosti v naravnem okolju. Tudi strokovni delavci se pogosto soočamo s podobnimi dilemami glede varnosti, zato se večinoma poslužujemo vodenih gibalnih dejavnosti, manj pa dajemo možnosti za spontane dejavnosti v naravnem okolju (igra v gozdičku, igra ob potokih...). Prav zaradi naštetih razlogov, smo se odločili, da poskušamo izboljšati gibalne sposobnosti in spretnosti pri otrocih ter ne nazadnje naredimo spremembo tudi pri našem lastnem razmišljanju o kakovosti in pomenu izvajanja spontanih gibalnih dejavnosti za otroke v naravnem okolju.

    b)    Izboljšati samostojnost otroka
    Pri otrocih zaznavamo manj samostojnosti in želje po lastnem opravljanju dejavnosti, ki jih že zmorejo. Starši pogosto v želji, da bi bili najboljši starši, njihovi otroci pa prav tako, ne omogočajo otrokom, da bi samostojno opravljali stvari, ki jih že zmorejo in znajo (obuvanje, oblačenje, umivanje…). Velikokrat je tako vedenje pogojeno tudi s časovno stisko in hitenjem, tako staršev, kot tudi strokovnih delavcev v vrtcu. Določeni starši imajo premalo znanja o razvojnih značilnostih in sposobnostih otroka v posameznem starostnem obdobju, prav tako opažamo, da nekateri starši vso odgovornost glede krepitve samostojnosti pri otroku prelagajo na vzgojne ustanove. Otrokove sposobnosti so velikokrat podcenjene ali pa otroci sploh nimajo možnosti, da bi se dokazali. Zaradi naštetih razlogov smo se odločili izboljšati samostojnost otrok skozi dnevno rutino, vodene dejavnosti, prikriti kurikul… Strokovni delavci smo načrtovali, da si bomo vzeli več časa za dejavnosti, s katerimi bomo krepili samostojnost otrok in hkrati ozaveščali starše o sposobnostih njihovih otrok na področju samostojnosti. 

    Načrtovanje, izvedba in spremljanje doseganja zastavljenih ciljev
    Na naših delavnicah smo izdelali skupen akcijski načrt vrtca, vzgojiteljice pa so skupaj s svojo sodelavko/sodelavcem za svoj oddelek izdelale svojega, ki je seveda izhajal iz akcijskega načrta vrtca. Prilagojen pa je bil starostni stopnji otrok, njihovim sposobnostim, posebnostim, potrebam…
    V akcijskem načrtu smo opredelili, da bomo dosežke otrok spremljali trikrat v letu, v oktobru 2015, januarju in maju 2016. V vmesnem obdobju smo si zastavili, da bomo otrokom ponujali čim več različnih dejavnosti, s katerimi bomo izboljšali izbrana cilja.  
    S področja gibanja smo si v prvem starostnem obdobju izbrali predvsem naslednje dejavnosti:
    •    hoja po različnih naravnih površinah in naklonih, 
    •    hoja po stopnicah, 
    •    dejavnosti z žogo, 
    •    tek. 
    V drugem starostnem obdobju smo si izbrali naslednje dejavnosti: 
    •    hoja po različnem terenu, 
    •    daljši in krajši tek, 
    •    hopsanje, 
    •    različni skoki in poskoki, 
    •    manipulacija z žogo.

    S področja samostojnosti smo si v prvem starostnem obdobju izbrali naslednje dejavnosti: 
    •    obuvanje, sezuvanje, slačenje, oblačenje, 
    •    umivanje, 
    •    uporaba kahlice, 
    •    hranjenje, 
    •    brisanje rok, 
    •    pospravljanje igrač, 
    •    brisanje nosu.
    V drugem starostnem obdobju smo si izbrali naslednje dejavnosti: 
    •    oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, 
    •    zapenjanje zadrg,
    •    zavezovanje čevljev,
    •    umivanje rok, 
    •    samostojno opravljanje toalete, 
    •    delitev pribora,
    •    mazanje namazov na kruh,
    •    brisanje miz, 
    •    pometanje. 

    Ob zaključku šolskega leta bomo na podlagi dosežkov otrok skozi vsa opazovanja pripravili samoevalvacijsko poročilo, kjer bomo ovrednotili svoje delo z vidika napredka in sprememb pri otrocih na obeh področjih ter ovrednotili delež vseh deležnikov (otrok, staršev in strokovnih delavcev), ki so bili vključeni v procesu uvajanja izboljšav.